Grintovec (2558 m)

Grintovec je najvišji vrh Kamniških in Savinjskih Alp. Vrh je piramidaste oblike. Grajen je iz triasnega apnenca in dolomita. Na jugu se spušča v položnejših travnatih in drnastih pobočjih, na severni strani pa pada z okoli 500 m visoko razrito steno v krnico Zgornje Ravni. Na vzhodni strani pada kratka navpična stena na melišče na Velikih Podih. Severovzhodni greben povezuje Grintovec prek Malega ali Jezerskega Grintovca (2447 m) in Mlinarskega sedla z drugimi vrhovi na vzhodu. Jugovzhodni greben je v svojem osrednjem delu, Dolgih stenah, povsem skalnat. Zahodni greben veže Grintovec prek Dolške škrbine s Kočno.Dostop z juga od Cojzove koče čez Streho je nezahteven. S severa vodita nanj zahtevni zavarovani Frischaufova pot čez Mlinarsko sedlo in Špremova pot čez Dolško škrbino.Grintovec je bil zaradi lahko pristopa z juga prvi znani osvojeni vrh v Kamniških in Savinjskih Alpah. Leta 1759 se je povzpel na vrh znani botanik J. A. Scopoli (1727-1788), ki je znanstveno raziskoval slovensko floro, tri ali štiri leta za njim pa naravoslovec F. K. Wulfen (1728-1805). Verjetno so bili že prej na vrhu domačini - pastirji in lovci. Leta 1823 je stotnik Bosio postavil na vrhu prvo triangulacijsko piramido. Dr. Frischauf, ki je zavzeto raziskoval celotno gorstvo, je leta 1870 naprosil Antona Murija in Antona Šenka z Jezerskega, da sta poiskala pristop po s. ostenju na Mlinarsko sedlo in čez Mali Grintovec na vrh. Naslednje leto sta ob pomoči dr. Frischaufa pot skromno nadelala; dokončno jo je ob koncu prejšnjega stoletja usposobila Češka podružnica SPD. To je bila prva pot s severne strani, pozneje so nadelali še pristop 'čez Dolško škrbino. Zaradi lepega dostopa z južne strani je Grintovec med najbolj obiskanimi vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp.Grintovec spada med najlepše razgledne točke na naši poti prek Kamniških in Savinjskih Alp. Na severni strani gore leži pod planoto Spodnje Ravni prelepa gorska dolina Ravenske Kočne, na njeni desni se dviga skalni greben z Babama, na levi pa gozdnato sleme, ki jo loči od Makekove Kočne. Za Jezersko dolino se dvigata Virnikov Grintovec in Pristovški Storžič, za njim vidimo Obir, desno pa severno karavanško gorsko vrsto s šiljasto Ojstro in oblo Topico v Avstriji ter plečato Peco. Severno obzorje zapirajo vrhovi Visokih Tur z Grossglocknerjem. Na vzhodu zajame pogled vse vrhove in grebene tega gorstva do Ojstrice in Velike planine. Na zahodu se nam v bližini kaže razdrapano lice Kočne, potem pa splava pogled prek gorenjske ravnine do Julijskih Alp s Triglavom v sredini. Lepa je tudi valovita južna stran z Ljubljansko kotlino, Škofjeloškim in Polhograjskim hribovjem ter hribovjem na Notranjskem vse do Snežnika na obzorju.Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu. PD Kamnik.

Grintovec